Pomembni datumi

V preteklih dveh letih so se pogledi Evropske komisije na regulacijo trga telekomunikacij korenito spremenili, posledično pa tudi delo in naloge posameznih nacionalnih regulatornih organov. V Sloveniji regulacija trga telekomunikacij spada pod domeno Agencije za komunikacijska omrežja in storitve, AKOS. Agencija tvorno sodeluje pri pripravi priporočil in smernic na ravni Evropske unije v okviru BEREC, združenja evropskih regulatorjev ter COCOM, komunikacijskega komiteja pri Evropski komisiji ter v ostalih mednarodnih organizacijah. Poleg izdanih priporočil evropske komisije in usmeritev relevantnih mednarodnih organizacij, se mora agencija držati tudi nacionalne zakonodaje, ki daje podlago za regulacijo trga.

Poleg navedenega za Evropo obstaja tudi digitalna agenda (DAE), ki predvideva, da naj bi vse države članice do 2020 svojim državljanom zagotovile širokopasovni dostop hitrosti 30 Mbit/s ter 100 Mbit/s za vsaj polovico. Države članice se problematike lotevajo na različne načine, v skladu s svojimi strateškimi usmeritvami. Pri tem večinoma upoštevajo smernice digitalne agende. V primeru, da v posameznih državah operaterji v omrežje ne investirajo dovolj, da bi s tem pokrili celotno ozemlje posamezne države, lahko iz različnih virov, največkrat različnih strukturnih fondov lahko zaprosijo za sredstva, ki se investirajo v izgradnjo omrežij na t.i. belih lisah. V ta namen morajo države izpolniti tri pogoje: strategijo razvoja informacijske družbe, krovno shemo dodeljevanja državnih pomoči ter mapiranje infrastrukture. To so nujne podlage, ki pa ne služijo zgolj temu, da države pridobijo sredstva, temveč predvsem temu, da države same lahko določijo svoje potrebe ter skozi verodostojne analize oblikujejo najboljše modele za spodbujanje investicij ter porabo sredstev državne pomoči. Agencija s svojim strokovnim znanjem in poznavanjem tako slovenskega kot tudi evropskega trga pri tem sodeluje z modelom oblikovanja investicijsko vzdržnega modela čim hitrejšega doseganja ciljev DAE. Ideja vzpostavitve modela omrežja optike do koncentracijskih točk izhaja iz predvsem iz dejstva, da so se v NGA omrežjih, kjer je prenos podatkov vedno večji, ozka grla preselila iz dostopovnega višje v omrežje. Agencija pripravlja model, kjer bo na podlagi baze omrežnih priključnih točk določila, kje bi morale obstajati koncentracijske točke, ki bi z predpostavko omrežne nevtralnosti omogočale lažji dostop do končnih uporabnikov s predpostavko komercialnega interesa. Model bo agencija predlagala pristojnem ministrstvu kot konstruktivni predlog.

Poleg tega pa bo agencija v letu 2015 pričela tudi z regulacijo novih trgov 3a (veleprodajni lokalni dostop na fiksni lokaciji), 3b (veleprodajni osrednji dostop na fiksni lokaciji za izdelke za množični trg) in 4 (veleprodajni visokokakovostni dostop na fiksni lokaciji), ki nadomeščajo dosedanje trge 4, 5 in 6: razvezavo lokalne zanke, bitni tok in zakupljene vode. Pri tem bo morala geografsko segmentirati ozemlje Republike Slovenije in določiti konkurenčno različne segmente ter na tej podlagi določiti operaterje s pomembno tržno močjo in regulirati posebej glede na Priporočilo o doslednih obveznostih nediskriminacije ter metodologijah za izračun stroškov za spodbujanje konkurence in izboljšanje okolja za naložbe v širokopasovne povezave.