Simulacija radarskega dosega z uporabo kasnilnih linij iz optičnega vlakna


May Doušak
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede


Radarski sistemi so precizni instrumenti, ki jih je treba pred uporabo temeljito preizkusiti in nastaviti parametre njihovega delovanja. Testiranje radarskih sistemov na terenu je neizogibno, vendar drago in zamudno opravilo, podvrženo celi vrsti spremenljivih dejavnikov, kot sta na primer vreme in gibajoča se okolica.

Radarji se seveda nahajajo tudi na mobilnih objektih, na primer ladjah in letalih. Detekcija napak je tam ključna, saj lahko operater sicer narobe presoja podatke, ki mu jih posreduje naprava. To še posebej velja za avtonomne sisteme in vojaško rabo – znano je, da je med napadom na Pearl Harbor operater zavrgel radarsko sliko, ker je dvomil v pravilnost njegovega delovanja.

Cilj so torej čim manjši testni sistemi, ki jih je možno namestiti na sama plovila in omogočiti testiranje sistemov med samo uporabo. Ne smemo pozabiti niti na avtonomna vozila, ki bodo v kratkem prodrla na trg.

Raziskali smo, ali je možno izdelati kompaktno napravo, ki bi simulirala velike razdalje, na katerih se radarji tipično uporabljajo. Razmišljali smo, kako bi lahko že tako kompaktno kasnilno linijo z optičnim vlaknom še zmanjšali.

Raziskali smo posledice odboja žarka na koncu linije. Ugotovili smo, da je možno dolžino vlakna in s tem tudi prostornino naprave, v primerjavi s klasičnimi kasnilnimi linijami z optičnim vlaknom, prepoloviti.