Pomembni datumi

Stalno povečevanje multimedijskega telekomunikacijskega prometa vodi v približevanje teoretičnim zmogljivostim standardnega enorodovnega enojedrnega optičnega vlakna. Poleg že uveljavljenega načina frekvenčnega (oziroma valovnodolžinskega) in polarizacijskega multipleksiranja telekomunikacijskega prometa se rešitev problema kaže v uporabi tehnike prostorskega multipleksiranja. Ena od možnih perspektivnih izvedb prostorskega multipleksiranja je s pomočjo večjedrnega optičnega vlakna, kar navaja tudi pregledni znanstveni članek »Research challenges in optical communications towards 2020 and beyond«. Inf. MIDEM, št. 3, str. 177-184, 2014.

Prispevek obravnava večjedrna optična vlakna, ki zahtevajo drugačno tehnološko zasnovo kot enojedrna vlakna. Prikazan bo problem načrtovanja optimalne razmestitve jeder znotraj večjedrnega vlakna, ki mora zadovoljiti čim manjši presluhu med jedri. Pri tem bo obravnaval različno število jeder in različne postavitve le-teh. Nova večjedrna vlakna bodo zahtevala tudi novo elektro-optično merilno opremo za karakterizacijo optičnih parametrov večjedrnega vlakna, kot so slabljenje, disperzija in ne nazadnje tudi presluhi med jedri. Prikazan bo tehnološki izziv izdelave večjedrnega optičnega vlakna in umestitve v obstoječe telekomunikacijske sisteme. Nenazadnje ne smemo pozabiti, da bo ena od glavnih ovir pri uvajanju večjedrnega vlakna v prakso vključevanje v obstoječe telekomunikacijske sisteme, kjer se išče tehnološke rešitve in ekonomske vzgibe za odpravo različnih ovir.